Filip in Adam sva raziskovala, kako učenci prihajajo v šolo. Opazovala sva prihod učencev zjutraj pred poukom in njihov odhod po pouku. Zanimalo naju je, koliko učencev pride peš, s kolesom, skirojem, avtom ali avtobusom. Poleg opazovanja sva izvedla tudi anketo med 21 učencev.
Pri opazovanju sva opazila, da veliko učencev prihaja v šolo peš. Nekateri pridejo tudi z avtom ali avtobusom, manj pa jih uporablja kolo ali skiro. Podobno sva opazila tudi po pouku, ko učenci odhajajo domov.
Rezultati ankete so pokazali, da največ učencev v šolo prihaja peš. Večina jih do šole potrebuje od 5 do 10 minut, kar pomeni, da živijo zelo blizu šole. Učenci so tudi povedali, da bi lahko skoraj vsi prišli peš ali s kolesom, če bi želeli.
Zanimivo je, da se kljub kratki razdalji nekateri učenci še vedno vozijo z avtom. Razlogi za to so predvsem navada, pomanjkanje časa ali to, da jih starši peljejo v šolo.
Meniva, da je hoja najbolj okolju prijazen način prihoda v šolo, saj ne onesnažuje okolja in je hkrati zdrava. Ker večina učencev živi blizu šole, bi lahko še več učencev prihajalo peš ali s kolesom. Predlagava, da bi šola spodbujala tak način prihoda, na primer z organizacijo dneva hoje ali kolesarjenja.
Kako v šolo prihajajo učitelji?
V sklopu novinarskega dela sva se odločila preverit, kako v šolo prihajajo učitelji in zaposleni. Njihovi odgovori so pokazali, da so načini prihoda precej različni.
Večina učiteljev v šolo prihaja z avtomobilom, nekateri pa se odločajo tudi za kolo ali avtobus, predvsem v toplejših mesecih.
Posebej spodbudno je, da ravnatelj v šolo najpogosteje prihaja peš, kar je tudi okolju najbolj prijazen način prihoda.
Ugotovimo lahko, da bi se tudi med zaposlenimi lahko še bolj spodbujalo trajnostne načine prihoda v šolo, kot so hoja, kolesarjenje ali uporaba javnega prevoza.
Avtorja: Filip Makari in Adam Krojs, 7.b
Mentorja:Damijan Šoštarič in Katja Kokol Marko