Select Page

NAVAJANJE VIROV

Pri pisanju vseh vrst strokovnih besedil, kamor sodijo tudi referat, seminarska naloga in raziskovalna naloga  moramo med besedilom in v posebnem poglavju na koncu naloge napisati seznam uporabljenih virov. To upoštevamo tudi pri izdelavi plakata ali druge predstavitve. Navajanje virov je natančno določeno z mednarodnimi standardi, ki so različnih vrst. Ti se med seboj razlikujejo po vrstnem redu elementov in ločil, ki jih uporabljamo med navajanjem. Pri navajanju je najpomembnejše to, da pravilno navedemo vse bibliografske podatke/elemente, da je mogoča natančna identifikacija vira (ne glede na to, da različne stroke uporabljajo nekoliko drugačen vrstni red bibliografskih elementov ali različna ločila). Elementi so odvisni od vrste vira (vseh ne uporabimo pri vsakem viru). V nadaljevanju je predstavljeno citiranje virov po APA standardu.

Citiranje med besedilom

Citiramo takrat, ko povzemamo misli, izjave, mnenja ali ugotovitve drugih ljudi, predvsem z namenom zaščite avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Ne citiramo le tistega, kar je postalo del splošnega znanja in čemur pravzaprav ne moremo »najti« avtorja, vsem ostalim izjavam in ugotovitvam pa pripisujemo avtorje. Avtorje lahko med besedilom citiramo s priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela v oklepaju ali pa s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo pa ju z vejico) – izbira je naša.

En avtor:

Walker (2000) je primerjal odzivne čase …

V študiji o odzivnih časih …(Walker, 2000)

Dva avtorja:

Vselej navedemo oba avtorja. Med oba priimka vstavimo veznik »in«

Walker in Saleh (2000) ali (Walker in Saleh, 2000)

Trije avtorji do vključno 5:

Prvič navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik »in«, naslednjič pa po prvem avtorju uporabimo okrajšavo »idr.«

Oblikovanje seznama literature

Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja oziroma naslova, če avtor dela ni znan. Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, enkrat pa kot prvi avtor v skupini več avtorjev, potem najprej navajamo njegova samostojna dela in nato skupinska dela, ki jih razvrstimo po abecedi drugega (ali po potrebi tretjega) avtorja. Če se isti avtor pojavi večkrat, dela navajamo po letu izdaje, najprej starejša in nato novejša dela.

Virov ne številčimo in pred njih ne dodajamo označevalcev (bullets), temveč jih navajamo kot nove odstavke, pri čemer je prva vrstica zaradi preglednosti lahko pomaknjena nekoliko bolj v levo, primer:

Ames, C. in Ames, R. (1984). Goal structures and motivation. The Elementary School Journal, 85, 39-52.

Argyle, M. (1994). Bodily communication, 2nd ed. London: Routledge.

Atkinson, J.W. (1964) An introduction to motivation. Princeton, NJ: Van Nostrand.

Avsec, A. in Pečjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost.Psihološka Obzorja, 12 (2), 35–48.

Baddeley. A. (1991). Human memory: Theory and practice. London: Lawrence Erlbaum Associates.

Po abecednem redu priimkov avtorjev nadaljujemo z oblikovanjem seznama.

Pri monografijah se v poševnem tisku pišejo naslovi del, pri člankih pa ime revije in letnik. Članek, urejen po APA standardih, mora imeti vse, kar je napisano, ležeče, v pokončnem tisku in podčrtano, da uredniki to lažje vidijo. Primeri:

Knjiga

En avtor:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.

Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora.

Dva do 6 avtorjev:

Beck, A. A. J. in Sales, B. D. (2001). Family mediation. Washington, DC: American Psychological Association.

Poglavje v knjigi:

Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Začetnice imena urednika. Priimek urednika (ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik.

Zgaga, P. (2001). Znanje je moč, je (lahko) tudi stvar demokracije? V K. Majerhold (ur.), Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? (str. 9–26). Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.

Članek v reviji:

 Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Revija, letnik (številka), prva stran članka-zadnja stran članka.

Devjak, T. (2003). Ali je lahko predmet državljanska vzgoja in etika v osnovni šoli izziv za učence.Pedagoška obzorja18(3-4), 89-93.

Prispevki s spleta (URL naslov):

Znan avtor

Avtor, A. A. (2000). Naslov dela. Pridobljeno dan. mesec. leto, s http naslov.

Goon, B. (2005). Effects of excessive drinking on sport participation. Pridobljeno 7. 8. 2006, shttp://www.excessive_drinking.com

Brez avtorja:

Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Pridobljeno dan. mesec. leto s http naslov.

. (19. 11. 1999). Washington: American Psychological Association. Pridobljeno 3. 5. 2000, shttp://www.apa.org/webref.html.

Spletne revije:

Avtor, A. A., Avtor, B. B. in Avtor, C. C. (točen datum – če možno, sicer samo letnica). Naslov članka. Naslov revije, letnik, prva stran – zadnja stran. Pridobljeno dan. mesec. leto, s http naslov (če strani niso navedene, jih v citatu spustimo).

, 172-181. Pridobljeno 13. 1. 2005, s http://www.cepes.ro/publications/pdf/hee_fre_pdf/3fre_02.pdf.

Več primerov lahko najdete  na

http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf

O vrednotenju virov na spletu

Informacije , ki jih pridobimo s spletnih strani moramo nujno ovrednotiti, saj na svetovnem spletu lahko vsak objavi karkoli. Veliko informacij je nepreverjenih in tudi zavajajočih.

Prvi kriterij vrednotenja so že URL naslovi s končnico:

KONČNICA

OPIS

com

 Pomeni, da gre za komercialno predstavitev, torej je treba biti pri teh podatkih previden

net

 Lahko so komercialne strani ali pa tudi ne, vendar velja previdnost pri uporabi

org

 Je nekomercialni ponudnik informacij na internetu. Če hoče posameznik v okviru te oznake dobiti svojo stran, je zanjo odgovoren administrator. Tak naslov imajo v Sloveniji organizacije in društva.

si

 Je značilna končnica za slovenske naslove

gov

 Je oznaka za vladne naslove in pomeni določeno zanesljivost

edus

 Se pojavlja med slovenskimi naslovi (med ameriškimi je temu enakovredna edu) in označuje izobraževalne organizacije.

(Povzeto po Vilar, 2010)

Če so informacije pregledane, dokazane in ocenjene, pravimo da so informacije filtrirane. V takšnem primeru lahko končni uporabnik te informacije uporabi in zaupa njihovi veljavnosti in dokazanosti. V nasprotnem primeru pa jih morajo sami oceniti in ovrednotiti. Obstajajo trije tradicionalni načini filtriranja informacij:

1. kadar gre za vladni dokument ali dokument neke organizacije, o njegovi vsebini

navadno ne dvomimo, saj smo lahko prepričani o njegovi verodostojnosti;

2. kadar je dokument kot uvodni članek ali kritika (recenzija) založbe, lahko rečemo, da je

dokument zanesljiv;

3. kadar dokument ovrednoti strokovnjak, kritik ali specialni knjižničar in je del

nekega projekta, je dokument veljaven.

Ovrednotenje informacij je pomembno ne glede na to, kje smo jih našli. Prepričati se moramo o njihovi zanesljivosti, verodostojnosti, perspektivi in namenu. Najprej se je ta kontrola več stoletij nanašala le na tiskane dokumente, danes pa postaja vedno bolj relevantna tudi v elektronskem svetu interneta.

Eden izmed najpomembnejših kriterijev je vsekakor avtorstvo:

•  Identifikacija avtorja

Identifikacija avtorja se ukvarja z opisnimi informacijami o avtorju kot so ime, položaj, usposobljenjost, kontaktne informacije. Identificirati je treba tudi druge posameznike in organizacije, ki so sponzorji ali so drugače vpleteni v  produkcijo dokumenta. Vprašajmo se:

Kako je avtorju ime?

V okviru katerih institucij deluje avtor?

Kakšen je avtorjev akademski naziv ?

Kakšne so avtorjeve izkušnje ali usposobljenost za temo?

Kakšen je avtorjev naslov elektronske pošte? Telefonska številka?

Je dokument sponzoriral ali kako drugače podprl kak posameznik, skupina ali

organizacija?

Je avtor prepoznavna avtoriteta na tematskem področju, ki ga dokument obravnava?

Je avtor že objavljal dokumente povezane z obravnavano temo?

Je avtorjeva izobrazba primerna in povezana s temo dokumenta? Kaj pa izkušnje?

Je avtor povezan z izobraževalno ustanovo, raziskovalnim laboratorijem, vladno

agencijo ali drugo ugledno organizacijo povezano s temo dokumenta?

Poleg avtorstva so pomembni še drugi kriteriji:

• datum kreiranja ali popravljanja dokumenta,

• komu je namenjen dokument in

• čemu le-ta služi. (vir: Janžekovič in Jelen, 2001)

VEČ  O VREDNOTENJU SPLETNIH DOKUMENTOV NAJDEŠ NA:

http://www.safe.si/uploadi/editor/1207813980kriteriji_za_verodostojnost.pdf

IN V PUBLIKACIJI RAZISKOVALNO DELO DIJAKOV, KI JE NA VOLJO V NAŠI ŠOLSKI KNJIŽNICI.

Accessibility